Giardia Lamblia je majhen enocelični protozoan, ki ga najdemo v prebavilih večine domačih in divjih sesalcev, vključno s človekom. Izraz parazit sicer v osnovi označuje organizem, ki preživi s hranjenjem na račun drugega, ne da bi dal kaj v zameno. Giardia je prisotna po vsem svetu, za njo pa je značilen neposreden življenjski cikel, to je, da za razmnoževanje ne potrebujejo vmesnih gostiteljev. Psi se okužijo, ko zaužijejo cistično obliko tega parazita s pitjem onesnažene vode, uživanjem kontaminirane hrane ali lizanjem onesnažene dlake ali s stikom z onesnaženim iztrebkom, ki je prisoten v okolju, v katerem živijo. Te ciste, ki jih zaužijejo, kolonizirajo prvi del pasjega črevesa, dvanajstnika. Vsaka cista ustvari več mobilnih ličink, ki se razmnožujejo aseksualno, kar povzroča številne zrele Giardie. Ciste se izločajo tudi s pasjim iztrebkom in se s tem širijo v okolju. Ciste so sicer zelo odporne proti okolju, vendar jih ubijejo vročina (50 °C), zelo suho podnebje, belilo, kvaternarne amonijeve soli, formaldehid. Ciste lahko glede na vremenske razmere v okolju ostanejo aktivne do približno tri mesece, pri vlažnem podnebju pa ciste preživijo zelo dolgo. Prisotnost Giardie se sicer odraža v naslednjih simptomih: penasta driska, slabost, včasih vročina, pobitost in zapoznela rast mladičev (zelo pomembno).
Veliko lastnikov psov pri omenjeni problematiki še vedno uporablja mleti suhi česen (tudi v obliki prehranskega dodatka) ali surov česen, saj so prepričani, da en česen na dan odžene zdravnika stran. To je zelo zmotno. Razlika med garličnim esencialnim oljem in surovim česnom, ko gre za uporabo pri psih, je velika. Eterično olje česna, ki je uporabljen v izdelku DiaGiar, vsebuje visoke koncentracije učinkovin, skoraj čistih, proti zajedavcem. Če želimo dobiti enako količino aktivnih sestavin s surovim česnom, moramo vnesti ogromne količine s celotnim naborom lastnih aktivnih sestavin česna, vključno z veliko količino anemikantov, ki bi lahko resno škodile pasjemu zdravju.