MultiAdapt® – imunski sistem, brejost, dojenje, okrevanje, mladiči, starejši

VITAMINI

Vitamini so bioregulatorji velikega pomena, saj skupaj s hormoni vodijo izvajanje vseh fizioloških procesov neposredno in posredno preko encimskih mehanizmov. Na podlagi topnosti so razvrščeni v maščobno topne (shranjene v jetrih, predstavljajo rezervo za organizem), ki se raztopijo v maščobah in v nepolarnih topilih ter v vodi topni (niso akumulirani v organizmu, zato je bistvenega pomena da se jih vsak dan uvedene telo skozi prehrano), ki se raztopijo v polarnih topilih, kot npr. v vodi. Vsi vitamini so odgovorni za specifične naloge in njihova pomanjkljivost lahko povzroči okvaro in / ali motnjo v telesu.

• Vitamin A (retinol) – v maščobi topen vitamin, ki igra zelo pomembno vlogo pri vidu, rasti kosti in vzdrževanju rednih funkcij imunskega sistema. Druga funkcija, ki jo opravlja ta vitamin, je epitelijsko-zaščitna; koristna dejavnost, zlasti za sluz, ki izloča tkiva prebavnega, dihalnega in urogenitalnega sistema. Vitamin A najdemo predvsem v živilih živalskega izvora, kot so jetra in vranica, mleko in derivati ter jajca, vendar je prisoten tudi v ribah in rastlinskih virih.
• Vitamin D3 (holekalciferol) je v maščobi topen vitamin, ki igra svojo vlogo v regulativnem mehanizmu homeostaze kalcija, pomemben je za razvoj skeleta in mineralizacijo kosti. Intervenira v črevesju v korist absorpcije kalcija in fosforja in prispeva k njihovi normalni uporabi.
• Vitamin E – v maščobah topen vitamin (α-tokoferol) z antioksidacijsko aktivnostjo. Zelo pogost je v rastlinskem svetu, zlasti v kalčkih žit in sorodnih oljih ter v zelenih delih vseh rastlin. Ima temeljno vlogo fiziološkega antioksidanta v celici
• Vitamini skupine B (B1 B2 B6 B12) (tiamin, riboflavin, piridoksin, kobalamin) – so skupina v vodi topnih vitaminov, sestavljena iz vsaj 15 elementov, ki jim je kljub heterogenosti molekularne strukture skupna prisotnost dušika v njihovi molekularni strukturi in opravljajo koencimsko funkcijo. Sodelujejo v najpomembnejših fazah vmesne presnove kot koencimi: to pomeni, da se kombinirajo s posebnimi sestavinami beljakovinske narave in posegajo v najrazličnejše reakcije presnove; so bistvene snovi za normalno presnovo energije.
• Vitamin B1 – (timian) Razširjen je v številnih zelenih rastlinskih tkivih in v številnih žitih, kot so polni oves, cel ječmen, riževe lupine. V glavnem posega v vmesno presnovo ogljikovih hidratov, spodbuja prebavne funkcije
• Vitamin B2 – (riboflavin) Razširjen je v rastlinskem svetu, živalska tkiva in proizvodi živalskega izvora (mleko, jajca in ribja moka) ga vsebujejo še več. Skupaj z drugimi snovmi uravnava procese celičnega dihanja, je bistvenega pomena za rast, za funkcije vida in za optimalno delovanje živčnega sistema. Poleg tega vitamin B2 deluje antioksidativno
• Vitamin B6 – piridoksin, zelo pogost v hrani, zlasti pri pšeničnih otrobih, v stranskih proizvodih mletja, v živalski moki in semenskih kalčkih; preden jo uporablja organizem, se pretvori v piridoksal in piridoksamin, temeljne sestavine dveh koencimov. Imenuje se tudi adermin, saj deluje trofično na kožo in blagodejno vpliva na imunski sistem.
• Vitamin B12 – (kobalamin) ), ki ga v rastlinah ni, ga vsebujejo različna živila živalskega izvora (v izvlečkih jeter), ribje moke, mesna moka in sirotka in je del kompleksa APF (faktor živalskih beljakovin). Je najpomembnejši vitamin, ki je bistvenega pomena za rast in hematopoezo; bistvenega pomena je za sintezo nukleinskih kislin sodeluje v presnovi beljakovin. Vitamin B12 prav tako pomaga ohranjati zdrav imunski sistem.
• Vitamin C – (askorbinska kislina) je v vodi topen vitamin, ki ga najdemo v zeleni zelenjavi, agrumih in kalivih semenih. Zanj je značilno močno antioksidativno delovanje, zato je sposoben zaščititi lipide v plazmi, DNA in beljakovine pred oksidativnimi poškodbami. Je termolabilen vitamin in posega tudi v proizvodnjo kolagena. Ima tudi trofično aktivnost na kapilare in blagodejno deluje na imunski sistem.
• NIACIN vitamin, ki je razširjen v travah, senu, otrobih, moki itd., Posega v prenos živčnih impulzov na ravni sinaps med nevroni in prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema.Poleg tega niacin deluje tudi na normalno presnovo energije in prispeva tudi k ohranjanju zdrave kože.
• BIOTIN IN KALCIJEV D-PANTOTENAT – so vodotopni vitamini, ki jih najdemo v jajčnem rumenjaku, mleku in jetrih. Biotin je pomemben pri energijski presnovi in pri presnovi makrohranil (ogljikovi hidrati, lipidi, beljakovine) in ima tudi trofično delovanje na kožo, medtem ko pantotenska kislina posega v sintezo nekaterih nevrotransmiterjev s posledičnim delovanjem kot podpora delovanju živčnega sistema

MIKRO ELEMENTI

Mikroelementi nimajo energije, so pa nujni za prehrano živali; vendar jih žival ne more sintetizirati (v nasprotju z drugimi prehranskimi sestavinami), zato jih je treba nujno vnesti z dnevno prehrano v zadostnih količinah, da se zadosti potrebam živali. So zaščitne sestavine, saj imajo prevladujočo vlogo pri nadzoru presnove živali kot sestavnih delov prostetične skupine številnih encimov. Poleg tega nekateri izmed njih opravljajo funkcije encimskih aktivatorjev in vstopajo v genezo hormonov in vitaminov.

• Železov sulfat heptahidrat – železo je eden najpomembnejših elementov v sledovih živalskih organizmov. Približno 60–70% tega minerala je v hemoglobinu, vendar so diskretne količine tudi v mioglobinu in v rezervnih organih, kot so jetra, vranica in kostni mozeg. Njegova absorpcija se skoraj v celoti odvija v dvanajstniku; v črevesnem epiteliju se kombinira z beljakovinsko strukturo, ki tvori kromoprotein, imenovan feritin. Železo je povezano s prenosom kisika, postane del hemoglobina (hema) in spet kot hem deluje kot encimski kofaktor citokromov.
• Selen – selen je bistveni mineral z antioksidativnim delovanjem in tako pomaga preprečevati delovanje prostih radikalov.
• L-karnitin – bistvena sestavina za prenos maščobnih kislin skozi membrane, zato opravlja svojo funkcijo nosilca energije
• Spirulina (Spirulina maxima) v prahu x – bogata z osnovnimi minerali je spirulina uvrščena v alkalna živila, ki pomagajo obnoviti kislinsko-bazično ravnovesje tkiv. Poleg tega bogata z rastlinskimi beljakovinami
• Rosa Canina (v prahu) – Majhno sadje (jagode) velja za “naravni vir” vitamina C, zato ta rastlina prispeva h krepitvi naravne obrambe telesa in deluje tudi antioksidativno.
• Astragalus membranaceus L. (korenina, suh izvleček) – Astragalus (Astragalus membranaceus) je znan po svojih tonično-adaptogenih lastnostih ali drugače po svoji zmožnosti, da na nespecifičen način podpira odpornost in obrambo organizma pred različnimi dejavniki stresa tako fizičnimi kot duševnimi. Korenine astragala vsebujejo triterpenske saponine, flavonoide, piogene amine in polisaharide. Predvsem polisaharidi spodbujajo imunski sistem in krepijo naravne obrambne mehanizme telesa. Vsebnost saponina, prisotna v fitokompleksu, daje rastlini hepatoprotektivno delovanje.